lahko dosežemo s pazljivim načrtovanjem gorskih kolesarskih tur. Posvetovanje in dogovor z domačini, gozdarji, planinci in lovci je potreben že v fazi planiranja kolesarskih tur. Načrtujemo take kolesarske ture, ki zagotovijo kolesarjem potešitev njihove želje po avanturi in so locirane v bližini, a izven območij z redkimi rastlinami in občutljivim naravnim okoljem.
izogibamo se močvirnatim terenom in ravnim terenom z mokro prstjo. Obstoječe študije kažejo, da se gorsko kolesarjenje malo razlikuje od pohodništva, kar se tiče vplivov na prst. Izgubljanje zemlje je ena izmed najbolj dolgotrajnih oblik vpliva na poti. Prst je težko nadomestljiva in na poteh, kjer zemlja izgine, pusti za seboj odprte korenine. Le te ne zadržujejo več vode in nastanejo pogoji za vodno erozijo. Ker je na teh mestih kolesarjenje oteženo, to spodbuja kolesarje, da začnejo nekontrolirano širitev poti. Kolesarje osveščamo, da se ne vozijo izven označenih ali vodenih poti, saj to hitro pripelje do vzpostavitve vedno več neformalnih poti. Poti, ki jih nekontrolirano ustvarijo obiskovalci po nepotrebnem odstranijo vegetativno povrhnjico. Take poti hitro propadejo in ker so zapuščene, zaradi vedno novih sosednjih poti, se po nepotrebnem poveča obseg, ki omogoča razširitev ne prvotnih rastlin.
da lahko nevede prenašajo semena rastlin s kolesi ali obleko. Le te lahko odstranijo s pranjem koles, gum, čevljev in oblek in tako preprečijo vnos za naše področje neprimernih rastlin. Pri prečkanjih čez potoke izbiramo najbolj odporne točke (kamnite) za prehod in pri prehodih čez vodo svetujemo, da se kolesar spusti in nato vzpne iz potoka pod pravim kotom. S tem prepreči potočni vodi, da bi stekla po poti. V deževnem obdobju, ko je zemlja vlažna in je vpliv na prst precej večji kot pri enakih aktivnostih na suhi, ne uporabljamo določenih odsekov poti. Kolesarje usmerjamo na poti, ki imajo okoljske atribute, ki dovoljujejo boljše vzdrževanje in uporabo v mokrih razdobjih.
Naše kolesarske ture se začnejo po 9 uri zjutraj in nekaterih tur ne izvajamo po 5 uri popoldan, ko so divje živali morda že na paši. Časovno je potrebno omejiti tudi določene dele poti med za divjad občutljivimi časi/sezonami (npr. paritvena sezona ali sezona kotitev) s čimer lahko zaščitimo živali pred nepotrebnim stresom.
primernega obnašanja v naravnem okolju, kot je kolesarjenje brez nepotrebnih sledi, hrupa, varno in nemoteče opazovanje divjih živali, itd. je najbolj učinkovita možnost za zaščito naravnega okolja, zato temu na naših turah poleg užitkov posvečamo največ pozornosti.
- odstranjevanje podrtih dreves, suhih vej, ki padejo na pot,
- odstranjevanje odpadkov, ki so jih pustili drugi,
- vzdržujemo stabilnost in predvidljivost utrjenih poti,
- definiramo meje poti z npr. suhimi hlodi, kamenjem in drugimi naravnimi predmeti.
S tem spodbujamo kolesarje, da ostajajo na utrjenih poteh in preprečujemo širjenje poti.
